Bruselj, 19. novembra – Evropski odbor za varstvo podatkov je na plenarnem zasedanju sprejel Smernice o medsebojnem vplivu člena 3 in poglavja V Splošne uredbe o varstvu podatkov. Namen smernic je pojasniti medsebojni vpliv ozemeljske uporabe Splošne uredbe o varstvu podatkov (člen 3) in določb o mednarodnih prenosih iz poglavja V in s tem pomagati upravljavcem ter obdelovalcem v EU pri ugotavljanju, ali postopek obdelave pomeni mednarodni prenos in zagotoviti skupno razumevanje koncepta mednarodnih prenosov.
Smernice določajo tri kumulativna merila, ki obdelavo opredeljujejo kot prenos: (1) za izvoznika podatkov (upravljavec ali obdelovalec) se za zadevno obdelavo uporablja Splošna uredba o varstvu podatkov; (2) izvoznik podatkov posreduje ali da na voljo osebne podatke uvozniku podatkov (drugemu upravljavcu, skupnemu upravljavcu ali obdelovalcu); (3) uvoznik podatkov je v tretji državi ali je mednarodna organizacija.
Obdelava se bo štela za prenos, ne glede na to, ali za uvoznika s sedežem v tretji državi že velja Splošna uredba o varstvu podatkov v skladu s členom 3 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Vendar Evropski odbor za varstvo podatkov meni, da zbiranje podatkov neposredno od posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v EU na lastno pobudo ne predstavlja prenosa.
Predsednica Evropskega odbora za varstvo podatkov Andrea Jelinek je dodala: „Te smernice zagotavljajo dosledno razlago pojma „mednarodni prenosi“ in pojasnjujejo, da se, kadar za uvoznika podatkov velja Splošna uredba o varstvu podatkov, obveznosti iz poglavja V Splošne uredbe o varstvu podatkov uporabljajo tako za prenos iz EU uvozniku kot za vsak nadaljnji prenos, ki ga uvoznik izvede“.
O smernicah bo do konca januarja potekalo javno posvetovanje.
Evropski odbor za varstvo podatkov je sprejel Izjavo o svežnju Evropske komisije o digitalnih storitvah in podatkovni strategiji. V izjavi Evropski odbor za varstvo podatkov izpostavlja tri vrste bistvenih pomislekov v zvezi z doslej predstavljenimi predlogi Komisije (Akt o upravljanju podatkov, Akt o digitalnih storitvah, Akt o digitalnih trgih in Uredba o umetni inteligenci):
1) Pomanjkanje varstva temeljnih pravic in svoboščin posameznikov;
2) Razdrobljen nadzor;
3) Tveganja nedoslednosti.
Evropski odbor za varstvo podatkov in Evropski nadzornik za varstvo podatkov sta že izdala skupni mnenji o Aktu o upravljanju podatkov in Uredbi o umetni inteligenci, Evropski nadzornik za varstvo podatkov pa je izdal mnenja o Evropski strategiji za podatke, Aktu o digitalnih trgih in Aktu o digitalnih storitvah. Evropski odbor za varstvo podatkov v svoji izjavi ponovno poziva k prepovedi vsakršne uporabe umetne inteligence za samodejno prepoznavanje človeških značilnosti v javno dostopnih prostorih in poziva sozakonodajalca, da razmisli o postopni odpravi, ki bi privedla do prepovedi ciljnega oglaševanja na podlagi vsesplošnega sledenja, medtem ko bi moralo biti profiliranje otrok na splošno prepovedano.
Evropski odbor za varstvo podatkov nadalje poudarja tveganja vzporednih nadzornih struktur in močno priporoča, da se v vsakem predlogu zagotovi izrecna pravna podlaga za učinkovito sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi nadzornimi organi v okviru vsakega predloga in organi za varstvo podatkov.
Poleg tega Evropski odbor za varstvo podatkov poziva Komisijo in sozakonodajalca, naj zagotovita, da bo v predlogih jasno navedeno, da ne bodo vplivali na uporabo obstoječih pravil o varstvu podatkov ali jo spodkopavali, ter da zagotovita, da bodo ta pravila prevladala pri obdelavi osebnih podatkov, tudi v okviru prihodnjega predloga Akta o podatkih.
Nazadnje je Evropski odbor za varstvo podatkov imenoval dva predstavnika nadzornega organa Belgije in Hessena (DE) za sodelovanje pri šestem skupnem pregledu Sporazuma o programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti med EU in ZDA.
Sporočilo za javnost EOVP_2021_10