Prvi korak pri namestitvi videonadzora je opredelitev namena oz. namenov za izvajanje videonadzora. Nameni za namestitev videonadzora se lahko razlikujejo, kot so zagotavljanje varnosti prostorov, pomoč pri preprečevanju in odkrivanju kraje in drugih kaznivih dejanj ali zaščita življenj in zdravja zaposlenih zaradi narave dela.

Tako kot pri vsaki obdelavi osebnih podatkov mora imeti snemanje posameznikov pravno podlago v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov. Privolitev je lahko pravna podlaga za takšno obdelavo podatkov. Vendar je malo verjetno, da bi to veljalo za uporabo videonadzora v večini primerov, saj bo težko pridobiti prostovoljno privolitev vseh, za katere je verjetno, da bodo posneti. Najpogostejša pravna podlaga za tovrstno obdelavo osebnih podatkov je zakoniti interes. Če obdelava temelji na zakonitem interesu, boste morali opraviti test tehtanja, da ugotovite, ali vaši zakoniti interesi prevladajo nad posameznikovimi pravicami.

Posameznike boste morali obvestiti, da so snemani. To je mogoče storiti tako, da se na vidnih mestih namestijo enostavno berljiva obvestila. Poleg tega bi bilo treba na vseh vhodih namestiti obvestilo, ki označuje namen sistema videonadzora in identiteto ter kontaktne podatke upravljavca.

Posameznikom, nad katerimi se izvaja videonadzor, je treba zagotoviti naslednje informacije:

  • identiteto in kontaktne podatke upravljavca;
  • namene obdelave;
  • pravno podlago za obdelavo (če je zakonit interes, posebne informacije o tem, kateri zakoniti interesi se nanašajo na določeno obdelavo in kdo zasleduje vsak zakoniti interes);
  • kontaktne podatke pooblaščene osebe za varstvo podatkov (če je imenovana);
  • prejemnike ali kategorije prejemnikov podatkov;
  • varnostne ukrepe glede posnetkov;
  • obdobje hrambe posnetkov;
  • obstoj pravic posameznikov na podlagi Splošne uredbe o varstvu podatkov in pravice do vložitve pritožbe pri nacionalnem organu za varstvo podatkov.

Opomba: slovenska nacionalna zakonodaja glede tega vprašanja določa bolj podrobne zahteve.

 

Več informacij:

Da, lahko, vendar Splošna uredba o varstvu podatkov nalaga določene obveznosti podjetjem, ki delijo osebne podatke. Vaša organizacija mora posameznike obvestiti, da boste njihove podatke delili s tretjo osebo. Prav tako jih morate obvestiti o svojih namenih, varnosti, dostopu in ukrepih glede hrambe, ki bodo veljali.

V skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov obstajata načeloma dva glavna načina za prenos osebnih podatkov v državo zunaj EGP ali mednarodno organizacijo. Prenosi se lahko izvedejo na podlagi sklepa o ustreznosti ali če take odločitve ni, na podlagi ustreznih zaščitnih ukrepov, vključno z izvršljivimi pravicami in pravnimi sredstvi za posameznike.

 

Več informacij:

Da, obdelovalci (tj. posamezniki ali organi, ki obdelujejo podatke v imenu upravljavca) imajo obveznosti v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov. Vendar obstajajo nekatere razlike med odgovornostmi upravljavcev in obdelovalcev.

Obdelovalci morajo upoštevati odgovornosti, ki so določene v pogodbi o pogodbeni obdelavi, v kateri so podrobno opredeljena dejanja obdelave in sredstva za obdelavo osebnih podatkov. Obdelovalec bo moral na primer postopke obdelave izvajati z ustreznimi tehničnimi in organizacijskimi ukrepi po navodilih upravljavca. Pri tem obdelovalec pomaga upravljavcu pri izpolnjevanju Splošne uredbe o varstvu podatkov.

 

Več informacij:

Na splošno bi morala vsaka organizacija voditi evidenco o svojih dejavnostih obdelave. To je popis vseh postopkov obdelave in vam lahko pomaga pri pravilnih predpostavkah o svojih odgovornostih v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov in morebitnih tveganjih.

Vsak od teh postopkov obdelave mora biti opisan v evidenci z naslednjimi podatki:

  • namen obdelave (npr. zvestoba strank);
  • kategorije obdelanih podatkov (npr. za plačilne liste: ime, priimek, datum rojstva, plača itd.);
  • kdo ima dostop do podatkov (prejemniki – npr.: oddelek, pristojen za zaposlovanje, oddelek za IT, uprava, ponudniki storitev, partnerji...);
  • kjer je primerno, informacije v zvezi s prenosi osebnih podatkov izven Evropskega gospodarskega prostora (EGP),
  • kjer je mogoče, obdobje hrambe (obdobje, za katero so podatki koristni z operativnega vidika in z vidika arhiviranja),
  • kjer je mogoče, splošen opis varnostnih ukrepov.

Za evidenco dejavnosti obdelave je odgovoren vodja vaše organizacije.

Ta evidenca mora biti na voljo organu za varstvo podatkov države EGP, v kateri delujete, če se to zahteva.

Od organizacij, ki zaposlujejo manj kot 250 oseb, se ne zahteva, da v svojih evidencah navedejo zgolj občasne dejavnosti (npr. podatke, obdelane za enkratne dogodke, kot je odprtje trgovine).

 

Več informacij:

Splošna uredba o varstvu podatkov velja za uporabo piškotkov, kadar se ti uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov, vendar obstajajo tudi natančnejša pravila za piškotke, vključno z Direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah.

Shranjevanje piškotka ali pridobitev dostopa do že shranjenega piškotka v terminalski opremi uporabnika je dovoljeno le pod pogojem, da je bil zadevni naročnik ali uporabnik ustrezno obveščen (zlasti o namenih obdelave) in je dal svojo privolitev.

Edina izjema so tehnično potrebni piškotki. Organizacijam ni treba zaprositi za privolitev pri uporabi tehnično potrebnih piškotkov na svojih spletnih straneh.

 

Več informacij:

 

Ne, ni treba, da ste certificirani, da postanete pooblaščena oseba za varstvo podatkov.

Vendar morajo biti pooblaščene osebe za varstvo podatkov sposobne dokazati, da imajo potrebne kvalifikacije, ki jih zahteva Splošna uredba o varstvu podatkov, kot je strokovno znanje o zakonodaji in praksah na področju varstva podatkov.

 

Več informacij:

Vsaka organizacija, ne glede na njeno velikost ali sektor, s sedežem v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) ali ponuja izdelke ali storitve posameznikom v EGP, obdeluje osebne podatke z avtomatiziranimi sredstvi ali ne, mora biti skladna s Splošno uredbo o varstvu podatkov. Tudi če se Splošna uredba o varstvu podatkov nanaša predvsem na avtomatizirano obdelavo osebnih podatkov, bodo postopki obdelave, ki se izvajajo ročno, predmet Splošne uredbe o varstvu podatkov od trenutka, ko so papirne datoteke sistematično organizirane, npr. abecedno urejene v arhivski omari.

Primeri postopkov obdelave vključujejo zbiranje, beleženje, urejanje, uporabo, prilagajanje, shranjevanje, razkrivanje, spreminjanje in brisanje osebnih podatkov posameznikov.

Kljub temu je uporaba Splošne uredbe o varstvu podatkov prilagojena glede na naravo, kontekst, namene in tveganja izvedenih dejanj obdelave. Za MSP, katerih glavna dejavnost ni obdelava osebnih podatkov, so lahko obveznosti manj stroge kot za veliko podjetje.

 

Več informacij:

 

Da, Splošna uredba o varstvu podatkov se uporablja, če so osebni podatki vsebovani ali naj bi bili vsebovani v zbirki podatkov. To pomeni, da se Splošna uredba o varstvu podatkov uporablja tudi za papirne zapise in ne samo za avtomatizirano obdelavo osebnih podatkov.

 

Več informacij:

 

EOVP redno objavlja sporočila za javnost, novice, bloge in druge vsebine na spletnem mestu EOVP in na kanalih družbenih medijev (Twitter: @EU_EDPB; Linkedin: European Data Protection Board) da skupnost za varstvo podatkov in širšo javnost obvešča o svojem delu.

Na spletišču EOVP sta tudi dva vira RSS, na katera se lahko naročite za samodejne novosti glede novic EOVP in najnovejših publikacij EOVP.