Frequently Asked Questions

Filter on
Filter on topic

Kako naj spoštujem pravice posameznikov do varstva podatkov?

Splošna uredba o varstvu podatkov predvideva posebne pravice posameznikov, ki jih je treba spoštovati. To lahko storite tako, da:

  • obveščate posameznike, katerih podatke obdelujete, o vaših postopkih obdelave in namenih obdelave, ko zbirate njihove podatke, na primer z izjavo o zasebnosti na vaši spletni strani;
  • z odzivanjem na zahteve posameznikov za uveljavljanje njihovih pravic, kot so zahteve za dostop, popravek, ugovor, izbris ali prenosljivost.

Za organizacije, ki so pregledne glede uporabe osebnih podatkov in ki spoštujejo pravice posameznikov, je manj verjetno, da bodo predmet pritožb.

Več informacij:

Kaj naj storim v primeru kršitve varnosti podatkov?

Kršitev varnosti osebnih podatkov je kršitev varnosti, ki povzroči naključno ali nezakonito uničenje, izgubo, spremembo, nepooblaščeno razkritje ali dostop do osebnih podatkov.

  • Če kršitev varstva podatkov pomeni tveganje za zadevne posameznike, jo morate v 72 urah prijaviti pristojnemu organu za varstvo podatkov.
  • Če je verjetno, da bo kršitev povzročila veliko tveganje za posameznike, morate to kršitev brez nepotrebnega odlašanja sporočiti tudi zadevnim posameznikom.

V vsakem primeru morate za vse kršitve – tudi tiste, ki niso priglašene organu za varstvo podatkov – zabeležiti vsaj osnovne podrobnosti o kršitvi, njeno oceno, njene učinke in sprejete ukrepe.

Več informacij:

Kaj pomeni nasprotje interesov za pooblaščeno osebo za varstvo podatkov?

Pooblaščene osebe za varstvo podatkov lahko opravljajo druge naloge v organizaciji, vendar to ne sme povzročiti nasprotja interesov. To pomeni, da pooblaščena oseba za varstvo podatkov ne sme imeti položaja, v katerem določi namene in sredstva dejavnosti obdelave. Nasprotujoče si funkcije vključujejo predvsem vodstvene položaje (izvršni direktor, operativni direktor, finančni direktor, vodja kadrovske službe, vodja IT, generalni direktor), lahko pa vključujejo tudi druge funkcije, če vodijo do določitve namenov in sredstev obdelave.

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov mora imeti možnost, da svoje dolžnosti in naloge opravlja neodvisno. To pomeni, da vaša organizacija:

  • pooblaščeni osebi za varstvo podatkov ne sme dajati navodil v zvezi z opravljanjem njenih nalog;
  • ne sme kaznovati ali razrešiti pooblaščene osebe za varstvo podatkov zaradi opravljanja njenih nalog.

Več informacij:

Kako lahko spremljam delo EOVP?

EOVP redno objavlja sporočila za javnost, novice, bloge in druge vsebine na spletnem mestu EOVP in na kanalih družbenih medijev (Twitter: @EU_EDPB; Linkedin: European Data Protection Board) da skupnost za varstvo podatkov in širšo javnost obvešča o svojem delu.

Na spletišču EOVP sta tudi dva vira RSS, na katera se lahko naročite za samodejne novosti glede novic EOVP in najnovejših publikacij EOVP.

Kaj je Splošna uredba o varstvu podatkov?

Splošna uredba o varstvu podatkov vzpostavlja usklajen sklop pravil, ki se uporabljajo za vso obdelavo osebnih podatkov s strani organizacij (javnih ali zasebnih, ne glede na njihovo velikost) s sedežem v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) ali za posameznike v EU. Glavni cilj Splošne uredbe o varstvu podatkov je zagotoviti, da so osebni podatki povsod v EGP deležni enakih visokih standardov varstva, s čimer se poveča pravna varnost za posameznike in organizacije, ki obdelujejo podatke, ter zagotavlja visoko stopnjo varstva posameznikov.

Uredba je začela veljati 24. maja 2016 in se uporablja od 25. maja 2018.

What are my rights under the GDPR?

All individuals residing in the European Economic Area (EEA) have the right to the protection of their personal data.

More specifically, under the GDPR, you have several rights

  • Right to be informed
  • Right of access
  • Right to rectification
  • Right to restriction of processing
  • Right to data portability
  • Right to object
  • Right not be subject to a decision based solely on automated processing.

For more information on your rights, please consult our leaflet The GDPR and your rights or the EDPB Data Protection Guide for small business.

Ali pišete o državi, ki ni članica EU in za katero velja, da zagotavlja ustrezno raven varstva podatkov (sklepi o ustreznosti)?

Evropska komisija se lahko odloči, ali država zunaj Evrope (ali mednarodna organizacija) zagotavlja „ustrezno“ raven varstva podatkov, kar olajšuje pretok podatkov med Evropo in to državo. 

Evropski odbor za varstvo podatkov je pristojen za izdajanje mnenj o osnutkih sklepov o ustreznosti pred sklepom Evropske komisije. Mnenja niso zavezujoča za Evropsko komisijo, vendar so običajno koristna za druge organizacije, s katerimi se posvetuje v tem okviru, kot so države članice EU.

Poleg tega je Evropska komisija pristojna za spremljanje razvoja dogodkov v neevropskih državah, ki bi lahko vplivali na sklepe o ustreznosti. Nekateri sklepi o ustreznosti določajo posebno pravilnost pregleda sklepa in se lahko nanašajo na možnost, da predstavniki EOVP sodelujejo v postopku pregleda, ki ga organizira Evropska komisija.

Upoštevajte tudi, da lahko evropski organi za varstvo podatkov varujejo posameznike v zvezi s prenosi podatkov, izvedenimi v okviru sklepa o ustreznosti (seznam teh prenosov najdete na našem spletišču: https://edpb.europa.eu/about-edpb/our-members).

Če menite, da obstoječi sklep o ustreznosti ni v skladu z vašimi temeljnimi pravicami posameznika do zasebnosti in varstva podatkov, lahko vložite pritožbo pri svojem organu za varstvo podatkov, ki lahko te ugovore vloži pri nacionalnem sodišču, ki bo morda moralo vložiti predlog za sprejetje predhodne odločbe pri Sodišču (glej člen 58(5) splošne uredbe o varstvu podatkov in sodbo Sodišča v zadevi Schrems (C-362/14)).

Dodatne informacije so na voljo na: https://commission.europa.eu/law/law-topic/data-protection/international-dimension-data-protection/adequacy-decisions_en 

Ali Splošna uredba o varstvu podatkov velja tudi za papirne zapise?

Da, Splošna uredba o varstvu podatkov se uporablja, če so osebni podatki vsebovani ali naj bi bili vsebovani v zbirki podatkov. To pomeni, da se Splošna uredba o varstvu podatkov uporablja tudi za papirne zapise in ne samo za avtomatizirano obdelavo osebnih podatkov.

Več informacij:

Organiziram dogodek kot del svojih poslovnih dejavnosti, ali lahko fotografiram in snemam dogodek in ljudi, ki se ga udeležijo?

Da, vendar boste za to morali najprej določiti pravno podlago za obdelavo tovrstnih osebnih podatkov. Obdelava se lahko na primer šteje za zakoniti interes za vašo organizacijo. Pri obdelavi osebnih podatkov na podlagi zakonitega interesa je vedno treba opraviti test tehtanja, da se ugotovi, ali vaši zakoniti interesi prevladajo nad pravicami posameznikov, zlasti če gre za otroke.

Druga možna pravna podlaga za takšno obdelavo bi lahko bila privolitev. V vsakem primeru je treba posameznike vedno vnaprej obvestiti, da se dogodek fotografira ali snema.

Več informacij:

Če želim shraniti življenjepise kandidatov za prihodnje postopke zaposlovanja, ali moram zaprositi za njihovo privolitev?

Privolitev bi dejansko lahko bila veljavna pravna podlaga za hrambo življenjepisov kandidatov za zaposlitev. Druga možna pravna podlaga bi lahko bil zakonit interes. V tem primeru bi morali opraviti test tehtanja, da dokažete, da zakoniti interesi vaše organizacije prevladajo nad pravicami kandidatov.

V vsakem primeru boste morali kandidate obvestiti, da nameravate shraniti njihove podatke in za katere namene.

Več informacij:

Kdo je skupni upravljavec?

Kadar obstajata dva ali več upravljavcev, ki skupaj določijo namen in sredstva obdelave, se štejejo za skupne upravljavce. Skupaj se odločijo za obdelavo osebnih podatkov za skupni namen. Skupno upravljanje je lahko v več oblikah, sodelovanje različnih upravljavcev pa je lahko neenako. Skupni upravljavci morajo zato določiti svoje odgovornosti za skladnost s Splošno uredbo o varstvu podatkov.

Pomembno je opozoriti, da skupno upravljanje vodi do skupne odgovornosti za dejavnosti obdelave.

  • Primer skupnega upravljanja: Podjetji A in B sta lansirali izdelek z blagovno znamko in želita organizirati dogodek za promocijo tega izdelka. V ta namen sta se odločili za izmenjavo podatkov iz svojih zbirk podatkov o strankah in potencialnih strankah, da bi se na tej podlagi odločili o seznamu povabljencev na dogodek. Dogovorita se tudi o načinih pošiljanja vabil na dogodek, načinih zbiranja povratnih informacij med dogodkom in nadaljnjih trženjskih akcijah. Družbi A in B se lahko štejeta za skupna upravljavca za obdelavo osebnih podatkov, povezanih z organizacijo promocijskega dogodka, saj skupaj odločata o skupno opredeljenem namenu in bistvenih sredstvih obdelave podatkov v tem okviru.

Več informacij:

The deadline for submitting comments to a public consultation has expired, can I still submit comments?

Unfortunately, the EDPB cannot consider late contributions as part of the public consultation.

Ali lahko osebne podatke obdelujem le, če imam privolitev posameznika?

Obdelava osebnih podatkov je dovoljena, če za to obstaja pravna podlaga. Poleg svobodne, specifične, informirane in nedvoumne privolitve se lahko uporabijo tudi druge pravne podlage za obdelavo.

Z drugimi besedami, privolitev je potrebna, kadar se ne uporablja nobena od drugih pravnih podlag.

 

Več informacij:

Ali moram biti certificiran, da lahko postanem pooblaščena oseba za varstvo podatkov?

Ne, ni treba, da ste certificirani, da postanete pooblaščena oseba za varstvo podatkov.

Vendar morajo biti pooblaščene osebe za varstvo podatkov sposobne dokazati, da imajo potrebne kvalifikacije, ki jih zahteva Splošna uredba o varstvu podatkov, kot je strokovno znanje o zakonodaji in praksah na področju varstva podatkov.

Več informacij:

Kaj je ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov in kdaj je obvezna?

Ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov je pisna ocena, ki jo mora vaša organizacija opraviti za presojo učinka načrtovanega postopka obdelave. Pomaga vam pri opredelitvi ustreznih ukrepov za obvladovanje tveganj in pri dokazovanju skladnosti.

Čeprav je vedno bolje predvideti učinek načrtovanih postopkov obdelave v vaši organizaciji z izvedbo ocene učinka, je ta obvezna, kadar je verjetno, da bo obdelava povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov.

To velja zlasti, kadar predvidena obdelava vključuje:

  • obsežno obdelavo občutljivih osebnih podatkov ali podatkov, povezanih s kazenskimi obsodbami;  
  • sistematično in obsežno vrednotenje posameznikovih osebnih vidikov na podlagi avtomatizirane obdelave, vključno z oblikovanjem profilov, in na katerih temeljijo odločitve, ki imajo pravne učinke za posameznika pri vprašanjih ali podobno pomembno vplivajo na posameznike;
  • sistematično spremljanje javno dostopnega območja v velikem obsegu.

EOVP je pripravil smernice, v katerih so navedena merila, ki jih morate upoštevati pri ocenjevanju, ali je ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov obvezna ali ne. Organi za varstvo podatkov so objavili tudi sezname postopkov obdelave, ki so predmet ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov. Poleg tega je več organov za varstvo podatkov razvilo vodiče, programsko opremo ali orodja za samooceno, ki vam bodo v pomoč pri vaši oceni.

Več informacij:

Katere so pravne podlage za obdelavo v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov?

Upravljavci lahko osebne podatke obdelujejo le v eni od naslednjih okoliščin:

  • s privolitvijo zadevnih posameznikov;
  • kadar je obdelava potrebna za izvajanje pogodbe (pogodba med vašo organizacijo in posameznikom);
  • zaradi izpolnjevanja pravne obveznosti v skladu z zakonodajo EU ali nacionalno zakonodajo;
  • kadar je obdelava potrebna za opravljanje naloge, ki se izvaja v javnem interesu v skladu z zakonodajo EU ali nacionalno zakonodajo;
  • zaradi varovanja življenjskih interesov posameznika;
  • za zakonite interese vaše organizacije, razen če nad njimi prevladajo pravice in svoboščine posameznikov.

Poleg tega Splošna uredba o varstvu podatkov določa dodatne pogoje za obdelavo občutljivih podatkov.

Več informacij:

Ali se prijavljate na delovno mesto v sekretariatu EOVP (zaposlitev ali pripravništvo)?

Informacije o poklicnih možnostih najdete na naši spletni strani: https://www.edpb.europa.eu/career-opportunities_sl 

Za več informacij ali spontano prijavo se obrnite na edps-selections@edps.europa.eu. Če se želite prijaviti, navedite, da se prijavljate na delovno mesto v sekretariatu EOVP. Vloga na lastno pobudo, poslana neposredno Evropskemu odboru za varstvo podatkov, se izbriše brez posredovanja.

Ali lahko namestim videonadzor v poslovnih prostorih, da zaščitim svojo lastnino?

Prvi korak pri namestitvi videonadzora je opredelitev namena oz. namenov za izvajanje videonadzora. Nameni za namestitev videonadzora se lahko razlikujejo, kot so zagotavljanje varnosti prostorov, pomoč pri preprečevanju in odkrivanju kraje in drugih kaznivih dejanj ali zaščita življenj in zdravja zaposlenih zaradi narave dela.

Tako kot pri vsaki obdelavi osebnih podatkov mora imeti snemanje posameznikov pravno podlago v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov. Privolitev je lahko pravna podlaga za takšno obdelavo podatkov. Vendar je malo verjetno, da bi to veljalo za uporabo videonadzora v večini primerov, saj bo težko pridobiti prostovoljno privolitev vseh, za katere je verjetno, da bodo posneti. Najpogostejša pravna podlaga za tovrstno obdelavo osebnih podatkov je zakoniti interes. Če obdelava temelji na zakonitem interesu, boste morali opraviti test tehtanja, da ugotovite, ali vaši zakoniti interesi prevladajo nad posameznikovimi pravicami.

Posameznike boste morali obvestiti, da so snemani. To je mogoče storiti tako, da se na vidnih mestih namestijo enostavno berljiva obvestila. Poleg tega bi bilo treba na vseh vhodih namestiti obvestilo, ki označuje namen sistema videonadzora in identiteto ter kontaktne podatke upravljavca.

Posameznikom, nad katerimi se izvaja videonadzor, je treba zagotoviti naslednje informacije:

  • identiteto in kontaktne podatke upravljavca;
  • namene obdelave;
  • pravno podlago za obdelavo (če je zakonit interes, posebne informacije o tem, kateri zakoniti interesi se nanašajo na določeno obdelavo in kdo zasleduje vsak zakoniti interes);
  • kontaktne podatke pooblaščene osebe za varstvo podatkov (če je imenovana);
  • prejemnike ali kategorije prejemnikov podatkov;
  • varnostne ukrepe glede posnetkov;
  • obdobje hrambe posnetkov;
  • obstoj pravic posameznikov na podlagi Splošne uredbe o varstvu podatkov in pravice do vložitve pritožbe pri nacionalnem organu za varstvo podatkov.

Opomba: slovenska nacionalna zakonodaja glede tega vprašanja določa bolj podrobne zahteve.

Več informacij:

Ali lahko prenesem osebne podatke izven Evropskega gospodarskega prostora (EGP)?

V skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov obstajata načeloma dva glavna načina za prenos osebnih podatkov v državo zunaj EGP ali mednarodno organizacijo. Prenosi se lahko izvedejo na podlagi sklepa o ustreznosti ali če take odločitve ni, na podlagi ustreznih zaščitnih ukrepov, vključno z izvršljivimi pravicami in pravnimi sredstvi za posameznike.

Več informacij:

Ali morajo obdelovalci spoštovati tudi Splošno uredbo o varstvu podatkov?

Da, obdelovalci (tj. posamezniki ali organi, ki obdelujejo podatke v imenu upravljavca) imajo obveznosti v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov. Vendar obstajajo nekatere razlike med odgovornostmi upravljavcev in obdelovalcev.

Obdelovalci morajo upoštevati odgovornosti, ki so določene v pogodbi o pogodbeni obdelavi, v kateri so podrobno opredeljena dejanja obdelave in sredstva za obdelavo osebnih podatkov. Obdelovalec bo moral na primer postopke obdelave izvajati z ustreznimi tehničnimi in organizacijskimi ukrepi po navodilih upravljavca. Pri tem obdelovalec pomaga upravljavcu pri izpolnjevanju Splošne uredbe o varstvu podatkov.

Več informacij: